<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<rss version="2.0" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom">

<channel>
<title><![CDATA[Projekt VIPava]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si]]></link>
<description><![CDATA[Latest 20 Rss Feeds - Zavod za ribištvo Slovenije]]></description>
<generator>Zavod za ribištvo Slovenije</generator>
<item>
<title><![CDATA[Laška žaba, veliki pupek, hribski urh, močvirski krešič]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-veliki-pupek]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-veliki-pupek]]></guid>
<description><![CDATA[V zgornjem toku reke Vipave smo s sanacijo stranskega rokava reke pri kraju Brje ter izkopom mlak na priležnih močvirskih območjih izboljšali hidrološko stanje za vse organizme vezane na vodna in močvirna območja, ciljano na laško žabo, velikega pupka, hribskega urha in močvirskega krešiča. Izbrano območje je eno pomembnejših območij]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 20 Dec 2017 08:48:25 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Mediji o nas]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/mediji-o-nas]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/mediji-o-nas]]></guid>
<description><![CDATA[]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:45:55 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Tematska učna pot]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/tematska-ucna-pot]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/tematska-ucna-pot]]></guid>
<description><![CDATA[V okviru projekta smo na območju Vipavske doline predvideli vzpostavitev usmerjevalne infrastrukture, ki bo obiskovalce usmerjala z najobčutljivejših območij na območja, kjer ti ne bodo motili naravnih procesov in ne bodo imeli negativnega vpliva na ciljne vrste in njihove habitate. Po celotni Vipavski dolini smo tako uredili tematsko učno po]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:45:19 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Rogač]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/rogac]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/rogac]]></guid>
<description><![CDATA[Samec rogača





Rogač velja za eno največjih evropskih žuželk in sploh za največjega evropskega hrošča. Spada v družino rogačev (Lucanidae). Prepoznamo ga predvsem po njegovi velikosti in značilnih čeljustnih izrastkih, ki spominjajo na rogovje. Izrastki so značilni le za samce. Samice so manjše in imajo majhne čeljusti v obliki kl]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:26:00 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Rogač]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-rogac]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-rogac]]></guid>
<description><![CDATA[V okviru projekta smo za namene povečanja habitata rogača na pogozdenih površinah projektnih območij pustili odmrlo lesno biomaso listavcev. Vir lesne biomase so drevesa, posekana v okviru vseh predvidenih projektnih aktivnosti. Na projektnih območjih posekane lesne biomase listavcev nismo odstranili ampak smo jo pustili v njenem izvornem o]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:26:00 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Strašničin mravljiščar]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/strasnicin-mravljiscar]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/strasnicin-mravljiscar]]></guid>
<description><![CDATA[Strašničin mravljiščar (Foto: Matjaž Jež)






Strašničin mravljiščar sodi med večje modrine. Zgornja stran kril je sinje do srebrno modre barve, z vidnimi žilami. V osrednjem delu kril so okrogle do ovalne pike. Ob robovih kril je temno obarvan pas, zaključujejo pa se krila z do en milimeter dolgimi, svetlimi resicami. Samice so enak]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:23:55 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Strašničin mravljiščar]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-strasnicin-mravljiscar]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-strasnicin-mravljiscar]]></guid>
<description><![CDATA[Ohranitveno stanje ciljne vrste smo izboljšali s preprečitvijo zaraščanja izbranih mokrotnih travnikov na območju roba gozda Panovec, kjer živi močno ogrožena populacija strašničinega mravljiščarja. Odstranili smo lesno zarast, invazivne tujerodne vrste rastlin, obnovili nekatere jarke, zasejali gostiteljsko rastlino metulja (zdravilno ]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:23:55 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Hribski škrjanec]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/hribski-skrjanec]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/hribski-skrjanec]]></guid>
<description><![CDATA[Hribski škrjanec (Foto: Luka Poljanec)




Hribski škrjanec je manjša rjava ptica (15 cm) iz družine škrjancev (Alaudidae).
V severnem delu Evrope velja hribski škrjanec za gozdno ptico, v južnem pa za travniško oziroma za ptico odprte kulturne krajine.
Hribski škrjanec naseljuje topla nižinska območja, kjer prebiva večinoma na dobro od]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:21:45 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Hribski škrjanec]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-hribski-skrjanec]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-hribski-skrjanec]]></guid>
<description><![CDATA[Eden od ključnih razlogov za upad populacije hribskega škrjanca (Lullula arborea) na Vipavskem je zaraščanje pobočij Vipavske doline. Ko se nekdanje košenice popolnoma zaprejo z gozdom, vrsta izgubi svojo ekološko nišo. V projektu smo obnovili ustrezen habitat za hribskega škrjanca na 25 ha zemljišč v zaraščanju. V skladu s tem načrto]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:21:45 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Črnočeli srakoper]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/crnoceli-srakoper]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/crnoceli-srakoper]]></guid>
<description><![CDATA[Črnočeli srakoper (Foto: Mitja Denac)


Črnočeli srakoper je dobil svoje ime po široki črni progi na čelu. Pri samicah ni tako kontrastna, mlade ptice pa je sploh nimajo. Prezimuje v južni Afriki, zato ga v Evropi najdemo samo poleti.
Prebiva v mozaični kmetijski krajini nižin in gričevja. Za gnezdenje potrebuje drevesne mejice, visokode]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:19:06 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Črnočeli srakoper]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-crnoceli-srakoper]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-crnoceli-srakoper]]></guid>
<description><![CDATA[Za varstvo in izboljšanje habitata črnočelega srakoperja v Vipavski dolini (6,25 ha) sta bili v okviru tega varstvenega cilja izvedeni naslednji projektni aktivnosti: zaseditev dreves in postavitev lovnih prež. 






Vipavska dolina pri Podnanosu (Foto: Bojana Fajdiga)



Z zasaditvijo dreves in postavitvijo prež smo trajno izboljšali lovn]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:19:06 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Ozaveščanje lastnikov zemljišč]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/ozavescanje-lastnikov-zemljisc]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/ozavescanje-lastnikov-zemljisc]]></guid>
<description><![CDATA[]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:18:10 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Močvirska sklednica]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/mocvirska-sklednica]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/mocvirska-sklednica]]></guid>
<description><![CDATA[Močvirska sklednica


Močvirska sklednica je naša edina avtohtona sladkovodna želva, ki spada v družino sklednic (Emydidae). Za njo je značilen temnejši oklep, ki je bolj okrogel in višji kot pri drugih želvah iz družine. Po celotnem telesu ima prisotne rumene pike. Na sprednjih in zadnjih okončinah so prsti povezani s plavalno kožico. ]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:15:02 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Močvirska sklednica]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-mocvirska-sklednica]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-mocvirska-sklednica]]></guid>
<description><![CDATA[Močvirska sklednica (Emys orbicularis) je edina domorodna sladkovodna želva v Sloveniji. Gre za ogroženo vrsto, uvrščeno v rdeči seznam tako na evropskem (IUCN; potencialno ogrožena vrsta) kot tudi slovenskem (prizadeta vrsta) nivoju. V evropski Direktivi o habitatih jo najdemo v prilogi II (vrste katerih habitat je treba varovati) in v pril]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:15:02 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Vidra]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/vidra]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/vidra]]></guid>
<description><![CDATA[Vidra


Evrazijska vidra je edina predstavnica svojega rodu v Evropi in hkrati edina predstavnica družine kun (Mustelidae) pri nas, ki je navezana na vodno življenjsko okolje. Vidrino telo je vretenaste oblike in izrazito hidrodinamično. Ima dolg mišičast rep, ki ga žival uporablja za krmilo in veslo pri plavanju ter za podporo telesu v vzrav]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:11:03 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Vidra]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-vidra]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti-vidra]]></guid>
<description><![CDATA[V celotni Vipavski dolini smo ugotavljali stanje vidre in posledično povečali vedenje o vrsti. Popisovali smo sledi, drče, iztrebke vidre in videne osebke. Pri tem so nam aktivno pomagali lokalni ribiči, lovci in ostali lokalni prebivalci, ki veliko časa preživijo ob vodi. Na osnovi ugotovljenega stanja smo podali ukrepe za izboljšanje ohran]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:11:03 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Projektne aktivnosti]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/projektne-aktivnosti]]></guid>
<description><![CDATA[]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:09:01 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Močvirski krešič]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/mocvirski-kresic]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/mocvirski-kresic]]></guid>
<description><![CDATA[Močvirski krešič (Foto: Martin Vernik)


Močvirski krešič spada med hrošče (Coleoptera) iz družine krešičev (Carabidae). Po velikosti spada med večje hrošče pri nas, saj dosega velikost do 3 cm. Telo je v celoti črno svetleče barve. Od ostalih krešičev ga ločimo po značilno oblikovanih pokrovkah (elitrah). Pokrovke so namreč v ]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:08:00 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Hribski urh]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/hribski-urh]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/hribski-urh]]></guid>
<description><![CDATA[Hribski urh (Foto: Nino Kirbiš)





Hribski urh je v pri nas splošno razširjena vrsta in živi od nižin pa do gozdne meje. Na celotnem območju, kjer pa se v Sloveniji pojavlja nižinski urh (severovzhodna Slovenija, Krakovski gozd, Jovsi), se pojavljajo tudi križanci med obema vrstama. Velikost odraslih hribskih urhov le izjemoma presega 5 c]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:07:06 GMT]]></pubDate>
</item>
<item>
<title><![CDATA[Veliki pupek]]></title>
<link><![CDATA[https://projektvipava.si/page/veliki-pupek]]></link>
<guid isPermaLink="true"><![CDATA[https://projektvipava.si/page/veliki-pupek]]></guid>
<description><![CDATA[Veliki pupek (Foto: Bojan Fajdiga)



Veliki pupek je repata dvoživka iz družine močeradov in pupkov (Salamandridae). V povprečju meri odrasel osebek do 15 centimetrov. Osnovna obarvanost hrbta je svetlo-rjava do temno-siva. Oranžno-rumen trebuh je posut s temno-sivimi do črnimi nepravilno oblikovanimi madeži in pikami. V obdobju parjenja d]]></description>
<pubDate><![CDATA[Wed, 06 Dec 2017 17:06:23 GMT]]></pubDate>
</item>
</channel>
</rss>